Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Strelovec

Čez Plesnikovo in Icmanikovo planino

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti


S parkirišča nasproti hotela Plesnik se napotimo po dolini proti turistični kmetiji Plesnik (770 m), na kateri je plošča v spomin na angloameriško vojaško misijo leta 1944. Zavijemo levo (ne desno, kjer grozi hud pes) in mimo hiše št. 11a do zadnje kmetije (Lenar, št. 11). Za njo se podamo desno v breg in na lesi je prva markacija (pot 2.a). Po četrt ure dosežemo kolovoz in v hribu onkraj ceste je skala z markacijo, ki pa je čisto zakrita. Puščica kaže desno na nekaj, čemur domačini pravijo vlaka, v knjigi piše gozdna cesta, še najbolj pa je podobno kolovozu. Junija ob njem cveto kukavice, orlice, velecvetni naprsteci, lepki osati, lučniki in številne rumene košarnice. Vodnik opisuje pot kot slabo označeno in po njem bi bilo treba iskati stare markacije, na mestih, kjer je nekdanjo pot presekala traktorska cesta, pa naj bi skušali najti odrezana nadaljevanja poti. V resnici je vse skupaj dosti bolj preprosto. Ves čas hodimo po cesti/kolovozu/vlaki in se ne damo zapeljati starim markacijam, ampak na vseh križiščih in razcepih samo ubogamo lesene kažipote, na katerih je narisana Knafelčeva markacija.



Plesnikova planina

Icmanikova planina

Vztrajno se cikcakasto vzpenjamo, ponekod prav strmo. Po kake tričetrt ure nas skušata popolnoma novi markacija in puščica zvabiti levo, a hitro spoznamo, da tam poti sploh ni pa tudi podrast je pregosta, da bi se prebijali skoznjo, zato nadaljujemo po glavni poti. Po slabih 15 minutah se znajdemo na razcepu na nekakšnem sedelcu in levi krak nas kmalu pripelje do lese. Svet se odpre v Plesnikovo planino (1319 m). Na razcepu kolovozov ni oznak, daleč levo s poti pa na smreki opazimo rdečo tablico, ki kaže proti Icmankovi planini in Strelovcu. Desno od razcepa je na planini že videti streho lesenjače. Izkaže se, da sta dve. Pri prvi kupi desk pričajo o obnovitvenih namenih, skozi vrata druge pa nas radovedno ogledujejo krave. Nad kočama je ob skupini skal nekaj velikih smrek (prijeten kotiček za počitek) in na eni so kažipoti: naprej Koča na Jami 1 ura, nazaj Logarska dolina in Plesnik, levo pa Strelovec 1½ ure in Icmankova planina 1 uro (po knjigi poldrugo). Tam okoli cveti nekaj enocvetk. Vrnemo se k prej omenjeni rdeči tablici, preplezamo žičnato ograjo in steza nas z novimi markacijami odpelje v iglasti gozd.

Takoj prečkamo kolovoz (po njem gremo le kakih 10 m levo) in po dobrih 5 minutah še suho grapo. Po ozki stezici, ki nekoliko visi, se rahlo spuščamo vzporedno s pobočjem in čez 5 minut sledi siten spust v prvo Palenkovo grapo, po kateri teče majcen potoček, iz nje pa se je tudi kar težko prebiti, tako strm in zaraščen je breg. Brž zatem se spustimo v naslednjo grapo, pravzaprav sta kar dve skupaj. Pod listjem je razmočena zemlja, zato je zelo spolzko. Robove gozda zaljšajo pravi rumeni slapovi nagnojevih cvetov. Pot nadaljujemo s strmim vzponom ob tretji grapi, ki teče na naši desni, nato pa nas ključi odpeljejo od nje. Grap na tem koncu res ne manjka (glejte tudi opombo o poti 1.b). Po četrt ure dosežemo nekakšen rob; pod nami je prepad, v desno pa se nekoliko pokaže dolina. Nagnojeve »zavese« so še bogatejše. Čez čas zagledamo pod seboj Plesnikovo planino. Potka je zelo ozka, neprijetno visi, kar je še posebej kočljivo, ker je spolzka ali pa se pod nogami spodmika pesek, sicer pa hudo strmino kar dobro blažijo lepo speljani ključi. Po dobrih 10 minutah pridemo do lovske koče. Tik nad njo je na debeli smreki napis Log. dol. (puščica v levo in markacija; to je pot nad slapom Palenk k hotelu Plesnik – 2.b, nepreizkušena), mi pa gremo naravnost. Takoj zatem je razcep: levi krak je bolj strm, desni pa položnejši, ob pobočju. Oznak ni, sicer pa se kraka kmalu združita. Po dobrih 5 minutah zagazimo v ščavje (pozor, koprive!) in se znajdemo na sedelcu. Kažipoti: naprej Solčava, nazaj Klemenča jama 1½ ure, Plesnikova planina 45 min. in Logarska dolina 1.5 ure, desno Strelovec ¾ ure, levo pa Logarska peč, razgledna točka 5 min. Podamo se na Logarsko peč (1536 m) ter se razgledamo po Logarski dolini in Plesnikovi planini. Zdi se, da pridejo vse živali daleč naokrog kakat ravno na tisti kvadratni meter skale. Vrnemo se na sedelce in si ogledamo še Icmanikovo planino pod njim. Ob leseni koči stojijo miza in klopi, ob najinem obisku pa ni bilo ne ljudi ne živine.


Logarska peč

S cvetočega travnika se odpravimo za kažipotom skozi redek iglasti gozd, kjer cvetijo orlice, pogačice, gozdne krvomočnice in navadni lusneci (teh zlepa ne vidimo toliko na kupu. Po kakih 20 minutah na desni spet zagledamo Plesnikovo planino. Šuma v grmovju tukaj ne povzročajo gozdne živali, ampak se pred nami razbežijo ovce, ki se pasejo tam. V 10 minutah stopimo na prijazen razgleden greben. Najprej nam na desni pritegne pogled postavna grofična Krofička in šele nato opazimo krivenčast macesen s kažipoti: desno Koča na Jami in Krofička, naravnost navzdol Rogovilec, levo pa Vrh Strelovca. Obrnemo se v levo proti cilju in desno v daljavi vidimo Raduho. Če preveč uživamo v razgledu, se le stežka ognemo posrečeni kombinaciji mravljišča in lepih šopkov kopriv. Prej kot v 15 minutah dosežemo vrh.


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.