Peca :: Vzpon iz doline Tople

Parkiramo v dolini Tople blizu Črne na Koroškem nasproti odcepa h kmetiji Florin (Topla 4, 930 m). Do nje je po asfaltu (že tu so markacije) dobrih 5 minut. Pri domačiji se dobi tudi žig. Za njo je konec asfalta in pot nadaljujemo po markiranem kolovozu. Ta čez 5 minut zavije desno navzgor na manjšo izravnavo in se razširi v gozdno cesto. Z nje zavijemo levo v breg na ozko stezo, ki seka cestne ovinke. Takih bližnjic je še več. Že od izhodišča nas razveseljuje množica raznovrstnega spomladanskega cvetja. Menjajo se skalnata, peščena in prstena podlaga; prstene dele prepredajo korenine ter pokrivajo iglice in listje, zato je v mokrem spolzko. Strma pot se le tu in tam malo unese, najožji deli pa so ob robu ponekod nekoliko utrjeni. Čez 20 minut spet dosežemo cesto in se znajdemo pred leso. Gozd se razredči. Stopimo na planino Javorje (1340 m).

Javorje

Nazaj se odpre lep pogled na gore, posebno na Raduho. Pri lesi je velikanska markacija, tolikšna, da se vidi skoraj z vrha prvega dela planine. Po 10 minutah smo spet na gozdni cesti. Tako nova je še, da je vsa razrita in neutrjena, bregovi pa še neurejeni, zato je marsikje kar težko zlesti nanjo. Markacija nas napoti v levo, kjer stojita dve koči. Na levi je tablica z napisoma Dom na Peci (desno gor) in Florin, Črna (nazaj dol). Še iz doline nas spremljajo telohi in resje. Posebno teloha je res veliko: niže doli je v začetku maja že večinoma rdeč, z višino pa je čedalje več belega. Najlepše je, kjer se družijo oboji.

Prehodimo še dva dela planine (vmes spet prečkamo novo gozdno cesto). Po travi se pot slabo vidi, a obledele črte in markacije na skalah so še kar v pomoč. Na koncu tretjega dela planine je spet velikanska markacija, ki kaže pot v gozd. Vsi trije deli planine nam vzamejo 20 minut. Po zemljevidu bi se morali tu priključiti transverzali, a je očitno narisan napačno; v resnici se to zgodi šele tik pod Domom na Peci pri lovski koči.

Čez 10 minut se na napol podrti hiški (Burjakovi bajti) zablešči velika nova markacija in kažipot Dom na Peci nam potrdi, da smo še na pravi poti. Nad hiško se spet znajdemo na gozdni cesti. Desno v breg se nadaljuje strma pot, mehka od iglic, kjer seveda ni skal in korenin. Vsepovsod je polno kupčkov lusk, ki so ostale od storžev po pojedinah (najbrž) veveric, največkrat na ploščatih kamnih in skalah.

Po dobrih 20 minutah zagledamo majhno brunarico (oskrbnik doma pojasni, da je lovska koča), pod katero se voda po cevi steka v korito. Na drevesu pod kočo so kažipoti TV (levo; tu se torej zares priključimo transverzali) ter Jama v Topli in Črna (navzdol). Na smreki za kočo je velika markacija in dobrih 5 minut zatem nas tablica obvesti, da je v desno 10 minut do Votline kralja Matjaža, mi pa da smo prišli po Poti kurirjev in vezistov (rumeno-modra markacija) iz doline Tople oziroma Črne. Nekoliko više izvemo, da je v desno 10 minut do Male Pece, do vrha Pece pa poldrugo uro. Spustimo se nekaj deset metrov do skalnega roba. Če hočemo najprej k Matjažu, moramo zaviti desno (markacija ni takoj vidna), sicer se v dobrih 5 minutah znajdemo pred Domom na Peci (markacijo v levo namreč opazimo prej).

Komentarji

Komentar (Anja Arbajter, 28. 1. 2010)

Mi smo lepote Pece občudovali 24. 1. 2010. Sonce, sonce, sonce.... =)

Pohod je organiziral trop Belega jelena (srečanje popotnikov in potnic in voditeljev MB regije).
Hvala vam =)

Prijazen oskrbnik v Koči pod Peco nas je pričakal s čajem in nam kuril celo noč, da je bil spanec bolj sladek.

Lepo uhojena pot, ki jo je naših 40 parov nog še dodatno utrdilo. Pogled na vse okoliške vrhove, Uršljo goro, Raduho, Ojstrico, Rinke, Triglav, Grintavec.... Kuhanje v snežnih bivakih in martinčkanje na sončku.

Spust po sipajočem snegu, mal na nogah, mal na riti. =)

Več kot čudovito. =)

V dolini pa že pripravljajo vse za gradnjo snežnih gradov, ki bo to soboto, 30.1.2010.

Vredno vseh korakov in kapljic znoja
:wink:

Komentar (andreja štefe, 10. 9. 2008)

V soboto sva bila z možem na Peci, dan prej pa sem se od srca nasmejala komentarju, ki ga je posredoval Matic. Prav simpatično, še med potjo sem se smejala, ker je občutiti, da je bil zares zelo jezen. Matic, upam, da si se pomiril. Štartala sva iz Tople po strmi poti, ki vodi direktno na vrh. Do koče pa sva se spustila po poti, ki je označena, kot zelo zahtevna. To pot je bila pot dobro urejena. Vsekakor moraš biti zelo previden, predvsem pri srečevanju. No, zajle so popravljene, borovci pa obsekani. Kljub temu že tretji dan preganjam "muskl fiber".

Komentar (Matic Molan, 3. 7. 2008)

Pozdravljeni

Tudi midva z bratom sva bila danes na Peci po zelo zahtevni poti. Prvih nekaj metrov so še jeklenice potem pa izginejo. Ker sva mislila, da morava naravnost gor po žlebu sva se pošteno zajebala. Pot je zelo nevarna, krušljiva.... Ko sva srečno prišla na vrh žleba, sva se pa jebala z nizkimi borovci, da sva jih prehodla. Zanima me ali je bil kakšen podor oziroma plaz na tem mestu, da vsaka sled o jeklenica in klinih izgine??? Ker sem bil že lani na tej plezalni in sem jo zlahka prehodil in NAŠEL, mi ni jasno kaj se je danes zgodilo..... Jezen sem za znoret :evil:

Vsi komentarji