Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Jamnik in Vodiška planina nad Kropo

Z Jamnika do Vodiške planine

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti


Začetek poti proti Jamniku

Z Jamnika vodita na Vodiško planino dve markirani poti:

  • Prva pot se od asfaltne ceste iz Krope na Jamnik odcepi pri prvih kmetijah. To pot boste uporabili tisti, ki se boste na Jamnik povzpeli peš iz Krope.
  • Druga pot se začne v središču vasi. Ta pot bo prava za tiste, ki se boste do Jamnika pripeljali z avtomobilom.

Obe poti se združita po približno 15 minutah vzpona skozi redkejši smrekov gozd. Na tem križišču nas čaka prva orientacijska naloga – po karti sodeč bi morali nadaljevati s potjo naravnost po hribu navzgor, planinski kažipoti kažejo v povsem nemogoče smeri, na drevesu na nas čaka še lesen kažipot, ki poleg Vodic omenja še Tehniko in Meto. No, izkaže se, da je leseni kažipot kljub vsemu zaupanja vreden, saj nas po nekaj minutah vzpona pripelje do gozdne ceste, po kateri bi morali hoditi.


Vzpenjamo se po gozdni cesti

Tukaj zavijemo ostro desno ter nadaljujemo z vzponom po blago vzpenjajoči se gozdni cesti skozi precej redek mešan gozd. Gozdna cesta kmalu zavije levo, takoj za tem ovinkom pa nas čaka nov razcep – če bi hoteli oditi na Meto (kjerkoli to je – na zemljevidu je nisem našel), bi nadaljevali s hojo po gozdni cesti, pot na Vodice pa nadaljujemo po kolovozu proti desni.Že čez nekaj metrov nas čaka nov razcep – tokrat sledimo gornji (levi) poti, z desne pa se nam priključi bližnjica, ki se je začela pri lovski koči. Zelo redkim planinskim markacijam se na tem mestu pridružijo že znani zeleni trikotniki, ki so precej bolj pogosti in nas zanesljivo vodijo po poti navzgor.


Aprilski sneg na Jelovici

Že po nekaj minutah vzpona boste ugotovili, da nas pot ves čas vodi le nekaj metrov od grebena Zidane skale – če želite, si lahko privoščite dodatnih nekaj deset metrov vzpona in se povzpnete do samega grebena, vendar razgled skoraj ni vreden napora, saj je celoten greben precej zaraščen. Kljub temu, da izgleda pot ves čas precej položna, vztrajno nabirate višino, na kar vas kmalu opozorijo tudi ostanki snega, ki ga boste verjetno srečali še v začetku maja.

Ne trudite se z iskanjem boljšega razgleda – pot vas bo pripeljala še do dosti bolj zanimive točke.  

Po slabi uri vzpona vas bo pot pripeljala do roba Zidane skale, skozi veje boste opazili Kropo globoko pod seboj (na tem mestu ste kakšnih 650 metrov nad Kropo). Pot je od tu naprej precej položna, začne se celo počasi spuščati in ravno ko boste pomislili, da je najhujše za vami, vas čaka naslednja orientacijska preizkušnja – markacije vas naenkrat usmerijo z dobro uhojene poti na desno, v pravo zmešnjavo podrtih smrek.

Ko se boste nekako prebili skozi smrekovo barikado in našli redke markacije na poti, boste ugotovili, da ste s kolovoza, ki naj bi se nadaljeval v gozdno cesto (tako zemljevid) kar naenkrat spet na planinski poti, ki vodi tik ob robu Zidane skale. No, vsaj izgubiti se kljub pomanjkanju markacij ne morete – pazite, da boste ves čas sledili robu na vaši desni.


Pogled na Kropo z Zidane skale

Dvajset minut ponovnega vzpenjanja in iskanja markacij vas nagradi s čudovitim razgledom z vrha Zidane skale – pod vami bo kot na dlani ležala Kropa, za njo zgornja Savska dolina, v ozadju se bleščijo Karavanke, pred njimi pa Tržič z Begunjščico in Kofcami v ozadju, desno od vas pa boste opazili greben, ki se zaključi tik pred Kranjem z dobro obiskano cerkvijo sv. Jošta.


Spust po grebenu proti Vodicam

Po krajšem postanku vas čaka še en strm vzpon – tokrat skoraj do vrha Črnega vrha (1307 m), nato pa enako strm spust. Tudi na tem delu poti so markacije bolj simbolične, vendar poti ne bo težko najti. Po dvajsetih minutah hoje se pot naenkrat zravna, markacije izginejo, bolj po naključju kot kako drugače pa boste opazili kažipot na drevesu levo od vas (bolje, da ga opazite, drugače se boste še izgubili).

Odpravite se do tega kažipota, malo za njim boste zagledali markacijo, ki vas bo usmerila na kolovoz. Strm spust po kolovozu mimo lovske krmilnice ter še nekaj minut hoje po bolj položnem terenu vas bo pripeljalo do Partizanskega doma na Vodicah, ki je odprt vse dni v letu.

Komentarji

Komentar (frenk, 30. 11. 2012)

Andreja planinci se na Vodiško planino ne pripeljejo po makadamski poti ampak pridejo peš,vse tri poti iz Krope in dve iz Jamnika so markirane in označena z smerokazi tako,da ni možnosti,da zaideš :D


Komentar (andreja luznar, 9. 2. 2012)


Komentar (andreja luznar, 9. 2. 2012)

Rada bi vas opozorila glede slabo označenih križišč po Jelovici, oziroma poti, ki pelje do Vodiške planine. Tisti planinci, ki se pripeljejo po makadamski cesti zelo lahko zaidejo in tavajo po gozdu, sploh če so prvič in poti ne poznajo. Potrebno bo na križiščih napisati table, če hočemo, da bomo lahko še kdaj prišli na prelepo Vodiško planino. Drugače je zelo lepo na planini, dobra hrana in še boljša postrežba.
:D

Vsi komentarji 


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.