zaplana.net >> slovenske rože >> ustnatice (Lamiaceae) >> materina dušica (Thymus)

Rana materina dušica (Thymus praecox)

Rana materina dušica cveti od maja do julija na skalovju, kamnitih mestih in sončnih pobočjih po vsej Sloveniji. Materine dušice, nizke dišeče polgrmičke, boste od drugih ustnatic morda ločili že na pogled, natančnejše določanje pa je precej neprijetno:
  • Rastlina je (večinoma polegel) polgrmiček.
  • Cvetni venec je razločno someren in dvoustnat.
  • Vsi štirje prašniki imajo normalno razvite prašnice (če nimate odličnega vida, bo lupa že dobrodošla).
  • Prašniki so daljši od venčne cevi (brez lupe že ugibamo).
  • Zgornja venčna ustna ni žličasto oblikovana kot pri črnoglavkah, zebratih ali mrtvih koprivah.
  • Listi so popolnoma celorobi in imajo izrazit aromatičen vonj (listi šetrajnika ne dišijo).
  • Cvetovi so drobni, dolgi do 6 mm (cvetovi ožepka ali šetraja so večji).

Določanje materinih dušic je prav tako hudo zoprno početje (to priznava celo Mala flora Slovenije), a vseeno poskusite takole:

  • Cvetoči poganjki rane materine dušice so okrogli, največ topo štirirobi (Polajeva materina dušica ima ostro štirirobe poganjke).
  • Zakoreninjeni poganjki so polegli in necvetoči. Iz njih izraščajo stranski pokončni cvetoči poganjki.
  • Listi so narobejajčasti do skoraj okrogli in precej usnjati. Stranske listne žile so močne in se na vrhu lista stikajo.

Več informacij::


© Ivan Pepelnjak, 2002–2007

Bi radi, da vas obvešèamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Èe želite, nam lahko pošljete sporoèilo.