zaplana.net >> slovenske rože >> kačnikovke (Araceae) >> kačnik (Arum)

Pegasti kačnik (Arum maculatum)

 Če boste sredi pomladi našli čudno rastlino s cvetom, ki ima navidez le en velik list, ste skoraj zagotovo našli kačnikovko. V resnici je tisto, kar je videti kot plodnica, betičasto socvetje, ki ga obdaja ovršni list (spata) v obliki tulca ali lijaka.

Nekatere kačnikovke (na primer kačunka – Calla – in kolmež  – Acorus) uspevajo le v močvirjih, kačniki pa se dobro počutijo tudi na senčnih in vlažnih gozdnih robovih. V Sloveniji uspevajo tri vrste kačnikov. Pegasti je daleč najpogostejši, laškega boste našli le na zelo toplih mestih v Istri, alpskega pa po nižinskih listnatih gozdovih. Laškega boste od drugih dveh ločili predvsem po višini (zraste do 60 cm visoko, druga dva sta precej nižja), pa tudi po listih:

  • Listi laškega kačnika so po zgornji strani ob žilah razločno svetlejši ali pa imajo svetle pege. Razvijejo se jeseni in prezimijo.
  • Listi drugih dveh kačnikov se razvijejo spomladi tik pred cvetenjem in imajo na zgornji strani temnejše pege.

Pegasti in alpski kačnik ločimo takole:

  • Ovršni list pegastega kačnika je 2- do 3-krat daljši od socvetja, alpski kačnik pa ima manjši ovršni list.
  • Cvetovi pegastega kačnika imajo rumene prašnice, cvetovi alpskega pa vijoličaste.
  • Alpski kačnik ima navpično koreniko, pegasti pa vodoravno, zato boste pogosto našli več rastlin skupaj.

Če si boste zapomnili, kje ste spomladi našli kačnikove cvetove, se tja vrnite še jeseni: čakali vas bodo nizki grozdi rdečih jagod (ne pokušajte jih, ker so strupene).

Več informacij:


© Ivan Pepelnjak, 2002–2007

Bi radi, da vas obvešèamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Èe želite, nam lahko pošljete sporoèilo.