Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Sveti Jošt z Vranskega

Od Treska do cilja

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti

Pri Tresku zavijemo levo na asfaltno cesto in z nje po približno 200 m proti Pečeniku (Pečovniku, 650 m). Na hiši, gospodarskih poslopjih in škarpi je vse polno markacij in puščic. Med gospodarskim poslopjem in hišo zavijemo desno, kakor velevata puščica na škarpi in markacija na drevesu nad njo, splezamo čez žice električnega pastirja in se vzpnemo po travniku. Vrh njega je na robu gozda vodno zajetje. Na njem je narisana puščica v levo; najprej stopimo nekaj korakov v levo pred električnim pastirjem, potem pa splezamo čezenj in četrt ure nad Treskom smo spet v gozdu. Nekaj časa hodimo vzporedno s pobočjem, nato pa zavijemo strmo desno v smrekov gozd. Ozka stezica se vzpe­nja v ključih in se le tu pa tam nekoliko razširi. Po 20 minutah na razcepu nad grapo »po posluhu« izberemo desni krak. Pot se zravna in kmalu dosežemo leso. Nadaljujemo naravnost navzgor (ne levo navzdol) pod prežo in po dobro »predelanem« blatu, shojenem od krav, ki hodijo pit v kopalno kad. Zavijemo nekoliko levo čez potoček, splezamo čez žice električnega pastirja na kolovoz in se napotimo po njem v levo. V 5 minutah smo pri domačiji, pred katero so na rogovili rdeče tablice za Vransko (nazaj), Čreto in Tolsti vrh (desno navzgor) ter Lipo in Smolnik (naprej).

Pot nadaljujemo po gozdni cesti in jo čez 5 minut zapustimo pri tablici, ki nas napoti desno v breg k cerkvici sv. Gervazija in Protazija (970 m) s konca 15. ali z začetka 16. stoletja. Prikupna, razgibana in na razglednem kraju, le v dežju ni posebno gostoljubna, saj nima nobenega nadstreška. Svetnika z nenavadnima imenoma sta zaščitnika Milana (le kaj delata tu?!).

Vrnemo se proti domačiji in se čez 5 minut spustimo po potki proti cerkvi sv. Jošta (935 m) v Rovtu pod Menino, glavnega (čeprav očitno ne najvišjega) cilja našega izleta. Cerkev stoji nasproti domačiji Mežnar. Prvič je bila omenjena leta 1426, a je mnogo starejša. V 16. stoletju je dobila zvonik. Pod freskami iz 14. in 15. stoletja so sledovi starega okrasja. V cerkvi je tudi grb žovneško-celjskih grofov. V srednjem veku je bila pomembna romarska pot, saj je sveti Jošt zavetnik romarjev.

V deževnem vremenu nas vso pot razveseljujejo pisani močeradi (samo prvi nas prestraši, potem pa se jih navadimo). Z veliko vnemo lezejo čez cesto in ko nas začutijo, obstanejo, misleč (?), da nas vlečejo za nos.

Komentarji

Ocena izleta: (andreja rejc, 18. 5. 2006)


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.