Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Vremščica iz Senožeč

Vremščica

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti


Pod vrhom Vremščice

Pikapolonice na vrhu Vremščice

Približno 100 metrov pod vrhom Vremščice se gozd neha, spet se znajdete na kraških travnikih in odpre se razgled proti jugu in vzhodu, pred sabo pa že lahko vidite svoj cilj.

Tudi ti travniki so vredni ogleda – poleg rož, ki ste jih opazili že okoli Slatne, boste tu našli še divji klinček (še ena posebnost), navadni klinček, šentjanževko in pritlikavo šesterokotno homuljico.

Vrh Vremščice je eden tistih, ki ga ljubijo samotni pohodniki. Na njem razen miru, samote in lepega razgleda na okoliške primorske hribe, Nanos in Slavnik ne boste našli prav dosti, razen če boste imeli srečo in doživeli invazijo pikapolonic.


360-stopinjski pogled z vrha Vremščice

Če ste v Senožeče prišli z avtom, je najbolje, da se vrnete po poti, po kateri ste se vzpeli, lahko pa seveda ob vrnitvi zavijete mimo sirarne in se nato po daljši makadamski cesti vrnete v Senožeče. Če pa vas avto ne ovira, lahko nadaljujete pot po Slovenski planinski transverzali.

Komentarji

Komentar (Peter Repovž, 1. 2. 2013)

Darko, ves svet se vrti. Ugasni vse luči, ne imej nobenega stroja, bodi veseli Kremenko! Enako zahtevaj od drugih, predvsem od županov, da ugasnejo reklame, razsvetlavo cest, spomenikov ...


Komentar (Tana, 31. 12. 2010)

Na Vremščico je lepa pot tudi iz smeri Košane (z avtom po cesti iz Pivke proti Il. Bistrici, v vasi Kal (pri Perutnini Pivka) zavijemo desno in gremo naprej do Košanske doline od tam pa v smeri Divače - pri smerokazu za vas Volče parkiramo).
Druga varianta je, da gremo z vlakom do Košane in od tam peš do Vremščice (ni daleč - cca 20 min). Pot od vznožja do vrha iz te smeri traja dobro uro, pot je lepa in precej strma. Večinoma jo uporabljajo domačini, tako, da se lahko izognete Italijanom.
:D


Komentar (Matevž Zgaga, 5. 11. 2009)

Lepa tale jesenska Vremščica, na sončen nedeljski dan niti ni bilo tako malo obiska. Varianta, ki sva jo izvedla, je naslednja: avto sva pustila na železniški v Divači in se z vlakom ob 10.58 (vsekakor prepozno za poletno vročino, jeseni pa idealno) zapeljala do Gornjih Ležeč, ki so ena prijetna, a zaspana vasica in se kar čudiš, da sploh imajo železniško postajo, za povrhu dokaj urejeno. Od tam po zgoraj opisani poti na vrh, nazaj v Divačo pa po SPT. Orientacija ni noben problem, slediti je treba puščicam za Škocjanske jame (ne čez Reko!), do koder naj bi bilo z vrha 3 ure, čeprav mislim, da se brez težav ta čas skrajša vsaj za pol ure. Na edinem križišču še na grebenu Vremščice, kjer puščice ni, je treba iti desno (oz. naravnost) po bolj izvoženi poti, medtem ko se levo pod kotom spušča manj zvožena. Ko se spustiš do železniške proge Pivka-Divača, je potek poti drugačen, kot je vrisano na zemljevidu PZS »Slovenska Istra«, in sicer je treba iti severno od proge približno vzporedno z njo kakih 15 ali 20 minut proti zahodu, nato pa skozi izredno nizek podhod na drugo (južno) stran proge. Vse je dobro označeno in težav ne bi smelo biti. Na drugi strani proge je edini del poti, ko oznake zaradi redkejšega drevja niso zelo očitne – usmeriti se je treba proti hangarjema letališča v daljavi, nekoliko v levo, kar se zdi malo čudno (Divača namreč leži bolj na desno). Tik pred letališčem preseneča tabla »prehod prepovedan«, vendar ker je v neposredni bližini tudi dokaj sveža planinska oznaka za Škocjanske jame, sva domnevala, da se prepoved nanaša na samo pisto, in sva kljub vzletajočemu letalu vseeno prečkala območje letališča streljaj od vzletne steze. Tudi neki na videz domačini so počeli enako. Par minut južneje od letališča se pot rahlo dvigne do lokalne ceste Divača – Vremski Britof. Na zemljevidu ta izgleda kot pusta lokalna cesta, v resnici pa je kar prometna. Je pa vzdolž nje možno priti do postaje v Divači v manj kot pol ure, še dovolj zgodaj za pozno kosilo v kakšni kraški gostilni (na vrhu Vremščice ni koče). »Uradna« pot, ki poteka južneje, mora biti kakšnih 15 minut daljša, seveda pa je varnejša (čeprav se v zaključku do Divače tudi ne da izogniti cesti). Skratka, zelo lep izlet, in hvala zaplani.net za navdih!

Vsi komentarji 


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.