Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Vremščica iz Gornjih Ležeč

Kratek opis poti

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti

Na izlet se odpravite s ceste med Divačo in Pivko. Primorsko avtocesto zapustite na izvozu Divača, zavijete levo proti Divači, nato pa pred krajem (na istem odcepu, s katerega je v levo speljana cesta proti Lipici) desno proti Ležečam in Pivki. Široka asfaltna cesta vas pelje čez Ležeški Gabrk, po štirih kilometrih pa vas kažipot proti Pivki usmeri levo. Sledi precej dolg klanec (ob južnem pobočju Vremščice se dvignete za 300 metrov), ko se cesta prevali proti Pivki, pa postanite malce bolj pazljivi – približno na sedmem kilometru (po cestnih oznakah) boste na desni opazili večje »parkirišče«, s katerega vodita dve široki gozdni cesti, na levi strani ceste pa zaraščen kolovoz s planinskim kažipotom. Avto pustite na parkirišču in sledite markacijam.


Pogled na Bukov vrh

Prvi travniki

Pot je v začetku speljana po zmerno vzpenjajočem se kolovozu, ki vodi skozi prijetno senčen gozd. Kolovoz se zlagoma spreminja v stezo, ki naenkrat zavije v desno in se naravnost po strmem pobočju usmeri proti vrhu. Čez nekaj minut je gozda konec, pridete na sončne kraške travnike pod vrhom Vremščice, kot nagrada za trud pa se za vami začnejo odpirati razgledi – najprej na Brkine, nekaj kasneje na Slavnik, nato pa še na Tržaški zaliv. Na teh travnikih boste maja zagotovo našli obilo cvetja – prevladuje zlati koren, mnogo pa je tudi narcis, perunik in potonik. Dobro uhojena steza vas nato v dobrih desetih minutah pripelje do vrha Vremščice, s katerega se odpre še razgled proti severu.


Burja upogne tudi drevesa

Če ste se na pot odpravili z vlakom, si lahko privoščite spust do Senožeč ali Košane, tisti, ki ste v dolini pustili avto, pa se morate seveda vrniti po poti, po kateri ste se povzpeli.

Komentarji

Komentar (Peter Repovž, 1. 2. 2013)

Darko, ves svet se vrti. Ugasni vse luči, ne imej nobenega stroja, bodi veseli Kremenko! Enako zahtevaj od drugih, predvsem od županov, da ugasnejo reklame, razsvetlavo cest, spomenikov ...


Komentar (Tana, 31. 12. 2010)

Na Vremščico je lepa pot tudi iz smeri Košane (z avtom po cesti iz Pivke proti Il. Bistrici, v vasi Kal (pri Perutnini Pivka) zavijemo desno in gremo naprej do Košanske doline od tam pa v smeri Divače - pri smerokazu za vas Volče parkiramo).
Druga varianta je, da gremo z vlakom do Košane in od tam peš do Vremščice (ni daleč - cca 20 min). Pot od vznožja do vrha iz te smeri traja dobro uro, pot je lepa in precej strma. Večinoma jo uporabljajo domačini, tako, da se lahko izognete Italijanom.
:D


Komentar (Matevž Zgaga, 5. 11. 2009)

Lepa tale jesenska Vremščica, na sončen nedeljski dan niti ni bilo tako malo obiska. Varianta, ki sva jo izvedla, je naslednja: avto sva pustila na železniški v Divači in se z vlakom ob 10.58 (vsekakor prepozno za poletno vročino, jeseni pa idealno) zapeljala do Gornjih Ležeč, ki so ena prijetna, a zaspana vasica in se kar čudiš, da sploh imajo železniško postajo, za povrhu dokaj urejeno. Od tam po zgoraj opisani poti na vrh, nazaj v Divačo pa po SPT. Orientacija ni noben problem, slediti je treba puščicam za Škocjanske jame (ne čez Reko!), do koder naj bi bilo z vrha 3 ure, čeprav mislim, da se brez težav ta čas skrajša vsaj za pol ure. Na edinem križišču še na grebenu Vremščice, kjer puščice ni, je treba iti desno (oz. naravnost) po bolj izvoženi poti, medtem ko se levo pod kotom spušča manj zvožena. Ko se spustiš do železniške proge Pivka-Divača, je potek poti drugačen, kot je vrisano na zemljevidu PZS »Slovenska Istra«, in sicer je treba iti severno od proge približno vzporedno z njo kakih 15 ali 20 minut proti zahodu, nato pa skozi izredno nizek podhod na drugo (južno) stran proge. Vse je dobro označeno in težav ne bi smelo biti. Na drugi strani proge je edini del poti, ko oznake zaradi redkejšega drevja niso zelo očitne – usmeriti se je treba proti hangarjema letališča v daljavi, nekoliko v levo, kar se zdi malo čudno (Divača namreč leži bolj na desno). Tik pred letališčem preseneča tabla »prehod prepovedan«, vendar ker je v neposredni bližini tudi dokaj sveža planinska oznaka za Škocjanske jame, sva domnevala, da se prepoved nanaša na samo pisto, in sva kljub vzletajočemu letalu vseeno prečkala območje letališča streljaj od vzletne steze. Tudi neki na videz domačini so počeli enako. Par minut južneje od letališča se pot rahlo dvigne do lokalne ceste Divača – Vremski Britof. Na zemljevidu ta izgleda kot pusta lokalna cesta, v resnici pa je kar prometna. Je pa vzdolž nje možno priti do postaje v Divači v manj kot pol ure, še dovolj zgodaj za pozno kosilo v kakšni kraški gostilni (na vrhu Vremščice ni koče). »Uradna« pot, ki poteka južneje, mora biti kakšnih 15 minut daljša, seveda pa je varnejša (čeprav se v zaključku do Divače tudi ne da izogniti cesti). Skratka, zelo lep izlet, in hvala zaplani.net za navdih!

Vsi komentarji 


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.