Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Na Trstelj iz Dornberka

Od Železnih vrat do Trstelja

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti


Prvi pogled na Trstelj
Pot od Železnih vrat do Trstelja poteka najprej po gozdni cesti, že kmalu pa se od nje odcepi strma planinska pot levo v hrib. Po dobrih 20 minutah spodobno strmega vzpona pridete na kraške travnike tik pod vrhom Trstelja (ki ga že vidite pred seboj). S teh travnikov se prvič odpre razgled na severno stran – Novo Gorico, Vipavsko dolino in hribovja v ozadju. Od planinske koče (Stjenkove koče) pod Trsteljem vas loči le še 10 minut hoje.

Vrh Trstelja

Stjenkova koča na Trstelju

Po počitku pri koči se morate povzpeti na vrh Trstelja, kjer boste uživali v čudovitih razgledih. Poleg razgleda na severno stran, ki ste se ga lahko naužili že med vzponom, se odpre še pogled na Tržaški in Piranski zaliv, kraško planoto, greben Črnih hribov proti Braniku, v ozadju pa boste ob lepem vremenu lahko zagledali tudi Slavniško pogorje.

V Dornberk se vrnete po poti, po kateri ste se vzpeli, tisti, ki imate več smisla za orientacijo, pa se lahko poskusite spustiti v Oševljek (pot se odcepi od asfaltne ceste pri Železnih vratih) in nato po cesti skozi Gradišče nazaj v Dornberk.


Pogled proti vzhodu greben Črnih hribov, v ozadju Nanos, pokrit z oblaki

Pogled proti severu Vipavska dolina, Čaven, levo Nova Gorica, v ozadju Sveta gora in Julijske Alpe

Pogled proti jugu – v ospredju kraška planota, v ozadju Tržaški zaliv in Jadransko morje

Komentarji

Komentar (Marko Jeretina, 3. 8. 2014)

V petek, 01. 08. 2014 sva bila z ženo na tej poti. Pot iz Dornberka je slabo markirana že na začetku, potem pa na tistih točkah, kjer je več odcepov. tako lahko ugibaš kam moraš iti, ali prehoditi kar nekaj metrov, da ponovno zagledaš markacijo. Pri tabli, kjer piše še 1 uro do Trstelja, sta odcepa v levo in desno (takoj pri glavni cesti). Če greš po desni poti, kmalu prideš do neprehodne goščave in je potrebno obrnit in začeti pot po levi poti. Tudi višje je kar za nepoznavalca kraja in poti, kar nekaj težav, vendar se jih da brez problema rešiti in ujeti pravo smer in pot. Seveda, je za domačine ali večkratne obiskovalce to enostavno, saj sami ne potrebujejo markacij, ki so ponekod močno obledele. To pot, je bilo po dežju, pot je bila spolzka, v gozdu pa je sopara, ki je še otežila hojo. Sam razgled od koče je v lepem vremenu lep, pogled sega na morje, kjer se vidijo tudi manjši čolni. Oskrbnika sta bila zelo prijazna, mlada fant in dekle. Pravita, da se v tem času hodu na morje, do koče pa začnejo bolj množično hoditi šele v septembru in kasneje. Pač, prevroče. Nazaj grede sva šla takoj od koče navzdol, nato pa po levi poti. Ker pa nisva vedela kam pelje, sva po 10 minutah hoje obrnila in odšla po isti poti nazaj, kot sva prišla. V nasprotnem imava raje, če je možno, da greva po eni poti gor, po drugi dol. Kar je tudi zanimivejše. Pa še nekaj. Oba sva imela hribovske hlače, z zelo kratkimi nogavicami in pohodne čevlje. Glede na to, da je bila pot zelo poraščena, se še po treh dnevih praskava po nogah, ker imava kar rdeče bule, ki so močno srbeče. Tako, da, v kolikor ste občutljivi, je bolje imeti kake dolge, tanke hlače ali nogavice do kolen. Glede na lepo pokrajino, prijaznost oskrbnika in lep razgled z vrha, je pot vsekakor zanimiva in vredna obiska. Je pa nezahtevna, vendar je potrebno biti vedno previden in se zavedati, da se lahko poškodujemo povsod. Posebej, če tla niso suha.


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.