Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Na Trstelj iz Dornberka

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti

Kraško planoto na severni strani ločuje od Vipavske doline greben, imenovan Črni hribi, v katerem se od Mirne (na zahodu) do Branika (na vzhodu) kar vrstijo vrhovi. Najvišji in najbolj razgleden med njimi je Trstelj, na katerega vodi tudi vrsta markiranih poti. Z vrha Trstelja boste ob lepem vremenu videli celotno Vipavsko dolino s Trnovskim gozdom in Nanosom ter Julijskimi Alpami v ozadju, na jugu pa se onkraj kraške planote odpira pogled na Tržaški in Piranski zaliv.

Na Trstelj vodijo poti iz Dornberka (čez Železna vrata), Renč, Branika (skozi Pedrovo in mimo Železnih vrat), Kostanjevice na Krasu (po grebenu Črnih hribov) in Lipe, lahko pa se od Mirenskega gradu ali Lokvice sprehodite do Trstelja ob grebenu Črnih hribov.

Osnovni podatki

Zahtevnost Dobro markirana ne preveč strma pot
Dostop Vzpon na Trstelj bomo začeli v Potoku pri Dornberku
Dolžina Potok pri DornberkuTrstelj: 1 ura 30 minut
Povratek: 1 ura
Skupaj: 3 ure
Višina Trstelj: 643 m
Višinska razlika 540 m
Čas obiska Pot je večidel senčna, saj teče po severnem pobočju Črnih hribov, zato je nekoliko bolj primerna za izlet v toplejšem vremenu.
Priporočam Dobra obutev in planinske palice ne bodo odveč, niso pa nujno potrebne.
Karta Goriška 1 : 50.000

Opomba: Na tej karti ni vrisana niti ena od markiranih poti na Trstelj.


Nekaj dodatnih podatkov o Trstelju in okolici boste našli še drugod:

Še en nasvet: če boste kliknili na katerokoli sliko, boste dobili večjo sliko v ločenem oknu.

Komentarji

Komentar (Marko Jeretina, 3. 8. 2014)

V petek, 01. 08. 2014 sva bila z ženo na tej poti. Pot iz Dornberka je slabo markirana že na začetku, potem pa na tistih točkah, kjer je več odcepov. tako lahko ugibaš kam moraš iti, ali prehoditi kar nekaj metrov, da ponovno zagledaš markacijo. Pri tabli, kjer piše še 1 uro do Trstelja, sta odcepa v levo in desno (takoj pri glavni cesti). Če greš po desni poti, kmalu prideš do neprehodne goščave in je potrebno obrnit in začeti pot po levi poti. Tudi višje je kar za nepoznavalca kraja in poti, kar nekaj težav, vendar se jih da brez problema rešiti in ujeti pravo smer in pot. Seveda, je za domačine ali večkratne obiskovalce to enostavno, saj sami ne potrebujejo markacij, ki so ponekod močno obledele. To pot, je bilo po dežju, pot je bila spolzka, v gozdu pa je sopara, ki je še otežila hojo. Sam razgled od koče je v lepem vremenu lep, pogled sega na morje, kjer se vidijo tudi manjši čolni. Oskrbnika sta bila zelo prijazna, mlada fant in dekle. Pravita, da se v tem času hodu na morje, do koče pa začnejo bolj množično hoditi šele v septembru in kasneje. Pač, prevroče. Nazaj grede sva šla takoj od koče navzdol, nato pa po levi poti. Ker pa nisva vedela kam pelje, sva po 10 minutah hoje obrnila in odšla po isti poti nazaj, kot sva prišla. V nasprotnem imava raje, če je možno, da greva po eni poti gor, po drugi dol. Kar je tudi zanimivejše. Pa še nekaj. Oba sva imela hribovske hlače, z zelo kratkimi nogavicami in pohodne čevlje. Glede na to, da je bila pot zelo poraščena, se še po treh dnevih praskava po nogah, ker imava kar rdeče bule, ki so močno srbeče. Tako, da, v kolikor ste občutljivi, je bolje imeti kake dolge, tanke hlače ali nogavice do kolen. Glede na lepo pokrajino, prijaznost oskrbnika in lep razgled z vrha, je pot vsekakor zanimiva in vredna obiska. Je pa nezahtevna, vendar je potrebno biti vedno previden in se zavedati, da se lahko poškodujemo povsod. Posebej, če tla niso suha.


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.