Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Suhi vrh na Nanosu

Od Šmihela do Stran

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti


Začetek poti

Znamenje v Landolu

Primorsko avtocesto zapustimo pri izvozu za Postojno in pri prvem semaforju zavijemo levo v smer Razdrto. Za Dilcami je v desno odcep za Landol, Šmihel pod Nanosom in Predjamo. Pred Landolom (541 m) je na travniku levo ob cesti lepo sodobno znamenje, posvečeno ljubezni, veri in upanju (1992). Pred tamkajšnjo cerkvijo sv. Jošta (na zemljevidu je odcep za njo) zavijemo v levo proti Šmihelu. Parkiramo ob škarpi pod cerkvijo sv. Mihaela pri kapelici, kjer je prostora največ za tri ne prevelike avtomobile. Vrniti se je treba nekoliko niže pod cerkev h kažipotoma, mimo katerih smo se pripeljali do »parkirišča«: v desno Predjama 0,5 h in v levo Nanos 2,5 h.

Šmihel pod Nanosom


Spomenik pastirčku
Jakobu

Pred Šmihelom (590 m) je nenavaden spomenik »pastirčku Jakobu, ki užene vsakega zmaja«. V Postojnski jami je namreč živel strašen zmaj, ki je požrl mnogo živine, pastirček Jakob pa ga je (seveda z zvijačo) premagal. Zmaju je vrgel telečjo kožo, nagačeno z živim apnom, in ko se je zverina po obroku napila Pivke, jo je razneslo.


Sveti Mihael

Cerkev sv. Mihaela stoji na okopih poganske trdnjave, torej je nastala na začetku pokristjanjevanja, prvo pisno poročilo o njej pa je iz leta 1526. Sedanja stavba je gotska in je bila v 17. stoletju popravljena.

Južno od vasi, tik ob stari rimski cesti, imenovani tudi Jamborna (po njej so tovorili les na Reko in v Trst ter ga izvažali v Benetke in na Portugalsko za jambore in gredlje), se sredi travnikov beli cerkvica sv. Jurija s pokopališčem, ki je uvrščena v kulturno dediščino. Ljudsko izročilo trdi, da je starejša od cerkve sv. Mihaela in da je bila nekdaj precej manjša, pravzaprav samo kapela. Prvikrat je bila omenjena v cerkvenih listinah prav tako leta 1526.

Med vaškimi zanimivostmi je tudi klub smučanja po starem, imenovan Torbarji. Še kaj več pa boste izvedeli na spletni strani http://www.smihel.si/.

Na podrti hiši Šmihel pod Nanosom 36 sta prva markacija in puščica v desno. Po vsej vasi je veliko orehov (tudi parkiramo pod enim) in dalij vseh vrst (opis je nastal jeseni). Kmalu se asfalt konča in stopimo na gosto markirano makadamsko cesto. Na levi stoji čisto na samem prikupna cerkvica sv. Jurija, za njo pa se vidi še zvonik sv. Martina. Ko se cesta izvije iz gozdička, zagledamo daleč pred seboj Plešo, Maj, V rtu in druge nanoške vrhove. Naš cilj se skriva nekje za Majem. Pri znamenju se v levo odcepi kolovoz, mi pa koračimo kar naravnost. Že čez kakih 5 minut pridemo do razcepa, kjer desni krak pelje v Gabrovco, levi pa k Malnarju, in ta je naš. Takoj zatem prečkamo Šmihelski potok, za njim pa se makadamska cesta prelevi v kolovoz. Kolovozov je še več, a držimo se kar markacij. Nekateri klančki so asfaltirani. Grobi leseni kažipoti brez napisov očitno niso namenjeni nam, kajti na naslednjem razcepu čez 5 minut tak kažipot kaže desno (najbrž k Malnarju), nas pa markacija na nekoliko oddaljenem drevesu vabi v levo.


Sveti Jurij

Gremo mimo z žičnato ograjo omejenega zemljišča na levi strani kolovoza in tam se v desno odcepi še en kolovoz k hiški v gozdu. Od tu so markacije redkejše in slabše (po tleh), ko je konec travnika in znova stopimo v smrekov gozd, pa so spet pogostejše. Gozd se tako zgosti, da se kar zmrači, in kot je pogosto v takih gozdovih, so smreke spodaj čisto posušene. Nekatere markacije niso narisane, ampak so izrezane iz pločevine in pritrjene na drevesa. Po dobrih 5 minutah se pot zoži, prečka ozek potoček in zavije levo navkreber na travnik. Sredi njega so na »šopku« različnih dreves in grmov tabla z napisom Predjama (nazaj), rumeno-modra markacija Poti kurirjev in vezistov (tudi nazaj) ter pločevinasta Knafelčeva markacija. Na travniku se pasejo krave, ob velikih skladovnicah drv pa se košati visoka jerebika, polna rdečih plodov. Zadaj se dviga slikovita stena Maja (1142 m). Travnik prečka komaj opazna stezica, v gozdu pa nas spet čaka pošten precej kamnit kolovoz. Markacije kar izginejo.

V kake četrt ure prispemo v Strane pri hišni številki 26. Po vasi hodimo po asfaltu. Na škarpi ob cerkvi so markacija ter kažipota k Vojkovi koči (2 uri, TV) in k sv. Bricu (uradno Brikciju, 45 minut).

Strane

Pred zanimivim vhodom na dvorišče cerkve sv. Križa rasteta dve tisi. Iglice, lubje in seme tega zelo senčnatega dvodomnega drevesa z rumenimi cvetovi so strupeni. Večja desna je spomeniško zaščitena. Po ustnem izročilu je bil ta tisovec posajen leta 350. Visok je 12 m ter ima premer 122 cm in obseg 384 cm. Po legendi naj bi bil pod njim pridigal sv. Hieronim, po drugi pa naj bi se bila tu na poti v Rim ustavila Ciril in Metod.

Nasproti cerkve je spomenik devetim padlim borcem in aktivistom iz Stran.


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.