Iz Hotavelj na Slajko in Špik

Začetek poti v Hotavljah

Cerkvica sv. Lovrenca

Vzpon na Slajko bomo začeli v Hotavljah, vasici, znani po kamnolomu zelo kakovostnega hotaveljskega kamna in tovarni Marmor Hotavlje. Hotavlje ležijo v Poljanski dolini med Trebijo in Gorenjo vasjo; opis dostopa si preberite na strani Kako v Hotavlje.

Glavna cesta skozi Poljansko dolino pelje mimo vasi, zato z glavne ceste zavijete desno (če prihajate iz Škofje Loke) proti cerkvici sv. Lovrenca. Zgubiti se res ne morete – kažipoti proti Slajki vas stojijo že ob glavni cesti. V dneh, ko pričakujete naval planincev, pustite avto raje v začetku vasi in se naprej odpravite peš, drugače pa poskusite parkirati v bližini cerkve (prostora tam ni prav dosti) – peljete se skozi vas, nato pa po 500 metrih zavijete levo po mostičku čez Kopačnico proti cerkvi.

Od cerkve v Hotavljah se lahko povzpnete na Slajko po dveh poteh – po tisti, ki je markirana na zemljevidu (v naravi pa ne), ali po tisti, ki je markirana v naravi (na zemljevidu pa ni vrisana). Da bomo izlet popestrili, se bomo povzpeli po nemarkirani poti, vrnili pa po markirani planinski poti.

Pot med travniki

Pogled na Hotavlje, v ozadju Blegoš

Vzpon skozi gozd

Nemarkirana pot se začne pri prvih hišah južno od cerkve – pri cerkvi zavijete levo po asfaltni cesti ob desnem bregu Kopačnice, nato pa že čez nekaj metrov desno na makadam, ki se mimo hiš vzpenja v hrib. Na prvem drevesu ob poti boste morda celo opazili zbledelo markacijo – ta je edina, ki smo jo opazili na vsej poti.

Makadam, po katerem ste se začeli vzpenjati, se kmalu spremeni v kolovoz, ki se v prijetnem vzponu dviga med cvetočimi travniki nad Hotavljami, nato pa zavije v gozd (po njem bomo hodili dobrih 25 minut), kjer nas v poletnih mesecih pričaka težko pričakovana senca.

Med vzponom skozi gozd se kolovoz večkrat razcepi, a brez skrbi – na vsakem razcepu zavijte na bolj uhojeno pot, ki vodi levo (razlika je vedno zelo očitna, tako da zaiti skorajda ne morete).

Prvi pogled na Slajko in Špik

Po polurnem vzponu se začne gozd redčiti, med drevjem se občasno že zaslutijo vrhovi okoli nas, že čez nekaj minut pa nas pot pripelje na travnik, od koder se nam odpre prvi pogled na Špik, ki je še precej visoko nad nami (do vrha nam manjka še slabih 250 metrov). Pot nas vodi po spodnjem robu travnika do kozolca, kjer se priključi makadamski cesti. Zavijemo desno na makadamsko cesto in se začnemo zlagoma spuščati proti cesti, ki pelje po grapi iz Hotavelj proti Stari Oselici.