Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Školj sv. Pavla

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti

Severno od Vrtovina, vasi med Ajdovščino in Novo Gorico, se na pobočjih Kuclja nad Vipavsko dolino dviga zanimiva razgledna planotasta vzpetina, z vseh strani obdana s strmimi skalnimi stenami. Že pred prihodom Rimljanov so jo staroselci obzidali in uporabljali kot naravno utrdbo, v rimskih časih pa so dozidali še obrambni stolp nad vodnim zajetjem na njenem južnem robu. Kasneje so na vzpetini sezidali cerkvico sv. Pavla, ki ji je dala tudi današnje ime – Školj sv. Pavla.

Do Školja sv. Pavla se lahko povzpnete po več poteh iz Vrtovina. Če boste sledili markacijam, boste hodili precej časa po asfaltu,  zato se boste tisti s smislom za orientacijo verjetno raje podali po nemarkiranih kolovozih.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Delno markirana, pretežno položna pot.

Dostop

Do Školja sv. Pavla se povzpnete iz Vrtovina, zaselka ob magistralni cesti Ajdovščina–Nova Gorica.

Dolžina

Vrtovin–Školj sv. Pavla: 1 ura
Vrnitev: 45 minut
Skupaj: 2 uri

Višina

498 m

Višinska razlika

370 m

Čas obiska

Vzpon do sv. Pavla bo najlepši od jeseni do pozne pomladi; poleti bo verjetno prevroče.

Priporočam

Planinska oprema ni potrebna. Školj sv. Pavla je precej zaraščen z visoko travo, zato vzemite s seboj sredstvo za odganjanje mrčesa.

Karta

Goriška, izletniška karta 1 : 50.000

Še en nasvet: če boste kliknili na katerokoli sliko, boste dobili večjo sliko v ločenem oknu.

Komentarji

Komentar (Nejc Jogan, 31. 1. 2005)

Že pogled od Sv Pavla proti vzhodu nam nad Lozarji razkrije nenavadna travnata pobočja s posameznimi košatimi drevesi. Spust s Školja po vzhodnih pobočjih naravnost proti Lozarjem (dobro shojena pot se prične med skalovjem nekaj 10 m severno od cerkvice) pa nas kmalu pripelje do teh dreves, ki so sami orjaški pravi kostanji. Očitno jih domačini lepo negujejo in vzdržujejo, a verjetno bi tudi kak prišlek od drugod v jesenskem času lahko nabral kaj zase.
Še botanična zanimivost: na skalovju južno od Sv. Pavla je eno redkih nahajališč jeseni temnomodro cvetočega navadnega ožepka (Hyssopus officinalis), ene naših najbolj prijetno dišečih ustnatičevk.


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.