Polhograjska Gora

Spomenik na
začetku poti

Do Polhovega Gradca se iz Ljubljane pripeljete po več poteh:

• Skozi Dobrovo: na Viču zavijete nasproti viške cerkve s Tržaške ceste proti gostilni Žabar, takoj za železnico levo, nato pa ves čas naravnost do krožišča v Dobrovi, kjer izberete smer Polhov Gradec. Nato se odpeljete po dolini Gradaščice do Polhovega Gradca.
• Skozi Brezovico: avtocesto Ljubljana–Koper zapustite na izvozu Brezovica in pri prvem semaforju peljete naravnost. Po nekaj kilometrih vožnje po precej ozki cesti skozi vasi se pripeljete do ceste Ljubljana–Dobrova, zavijete levo proti Dobrovi in nato naprej proti Polhovemu Gradcu (glej zgoraj).
• Skozi Vrhniko in Horjul: avtocesto Ljubljana–Koper zapustite na izvozu Vrhnika, zavijete levo proti središču Vrhnike, nato pa pri prvem semaforju desno (smer Horjul). Cesta vas vodi skozi Ligojno do Horjula, kjer zavijete desno (smer Ljubljana), sredi naslednje vasi (Zaklanca) pa levo proti Polhovemu Gradcu. Nekaj kilometrov ozke, a dobro vzdrževane ceste vas pripelje do Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu, kjer zavijete levo. Od Polhovega Gradca vas loči samo še nekaj kilometrov.

V Polhovem Gradcu na križišču pri avtobusni postaji zavijete desno (smer Črni vrh) in se po krajših serpentinah povzpnete do polhograjske graščine. Avto lahko pustite na razcepu takoj za graščino.

Markirana pot na polhograjsko Goro se začne za čebelarskim domom. Steza vas kmalu pripelje do spomenika, ki so ga postavili ob obisku saškega kralja (ta spomenik je tako eden redkih, ki ga je »povzročila« roža). Za spomenikom se začne pot hitro dvigovati v ključih po strmem pobočju Gore.

Pot je v celoti zelo lepo urejena in dobro markirana, izgubiti se je praktično nemogoče; njena edina "pomanjkljivost" je strmina, ki vas bo spremljala vse do vrha. Očitno pa so nekateri obiskovalci te poti vse kaj drugega kot planinci, drugače bi bili kažipoti, kot je tisti na levi fotografiji, popolnoma nepotrebni.

Že kmalu boste ob poti opazili rastišča množice zanimivih rastlin – Salomonovega pečata, melise in gladeža. Nekoliko više rasteta navadni kokoševec in šipek, še malo globlje v gozdu pa se pojavijo prve orlice. Približno na tej višini boste v aprilu opazili vijolične cvetove pasjega zoba.

Spodbudne višinske oznake ob poti

Strm vzpon

Pot poteka večinoma po gozdu, občasno pa se vidi Polhov Gradec. Le enkrat se na desni strani odpre razgled na dolino Božne in sosednjo Grmado. V nadaljevanju čaka utrujene planince posebno presenečenje: markacije z oznako nadmorske višine, da lahko spremljate, kako dolga pot vas še čaka do vrha (ne pozabite, vrh gore je visok 824 m). No, ko pridete do nadmorske višine 700 m, ni več daleč do sedla pod vrhom.