Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Peca

Kordeževa glava

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti


Kordeževa glava

Od Doma na Peci se je seveda treba povzpeti še prav na vrh, na Kordeževo glavo. Po jugovzhodnem pobočju je lahko dostopna, južna stran pa je skalnata in prepadna. V 200300 m visoki steni je več težkih plezalnih smeri. Po 5 minutah dosežemo nekakšno sedlo med Malo Peco in Kordeževo glavo, kjer lahko uživamo v lepem razgledu in prelep pogled na naš cilj nas prav vabi na vrh. Še 5 minut in treba se je odločiti (na višini 1725 m): levo vodi zelo zahtevna zavarovana pot (»plezalna«, samo za izurjene in v snegu sploh ni priporočljiva), desno oziroma naravnost pa »samo« zahtevna (v resnici ni posebno zahtevna, nikakor pa ni zložna, kakor piše v vodniku Karavanke; za zahtevno bi jo pravzaprav lahko označili le zaradi strmine). Na začetku je široka, kamnita in precej strma. Vodijo nas belo-rdeče-zelene markacije. V 10 minutah stopimo iz gozda in poslej nas spremlja le ruševje, ki je ponekod ob poti tudi posekano. Desno v dolini lepo vidimo Mežico, levo pa že Avstrijo.

Čez približno pol ure strmina nekoliko popusti, ruševje se zredči in zniža, na uravnavi pa se pokaže iz skal sestavljen dober meter visok napis POLZELA. Ko je nastajal, je bilo najbrž veselo, saj lepa pot, širni razgledi in svež zrak človeka res spravijo v dobro voljo in če pusti za seboj tak spomin na prijetne trenutke, ni nič narobe, da le niso plastenke in ogorki. Na naslednji uravnavi na 2042 m čez kakih 10 minut stoji prvi mejni kamen (pozneje je mejnikov še več, da smo na tekočem, po kateri državi pohajamo). Tu se nam z leve priključi zelo zahtevna pot. Do cilja je še 20 minut. Čez slikovit rob kar upoštevanja vrednega prepada je lep pogled v dolino. Zadnje minute med hojo po grebenu že vidimo vrh. Tam je vpisna skrinjica, ozaljšana s planiko in cepinom. Družbo ji delata kažipota v desno Mejni prehod Knepsovo sedlo (po knjigi Karavanke in po zemljevidu Knipsovo) in v levo, od koder smo prišli, Dom na Peci 45 min.


Pogled v dolino

Tik pod vrhom

 

 

Če niste med tistimi, ki na vrhu pogledajo na uro in odbrzijo nazaj v dolino, se lahko poglobite v zanimivosti nravi rumenokljunih gorskih kavk, ki lahkotno jadrajo nad prepadi, na tleh pa so tako prikupno nerodne in vedno v smešnih dvomih zaradi neznanske privlačnosti vsebine vašega nahrbtnika in domnevne nevarnosti njegovega lastnika. In če imate srečo (res, srečo!), da prav tedaj zaprši droben dežek, se lahko predaste domišljiji, ki vam jo prebudi prelepa mavrica, ko vas za nekaj minut poveže z modrino neba in zelenjem doline.

Komentarji

Komentar (Anja Arbajter, 28. 1. 2010)

Mi smo lepote Pece občudovali 24. 1. 2010. Sonce, sonce, sonce.... =)

Pohod je organiziral trop Belega jelena (srečanje popotnikov in potnic in voditeljev MB regije).
Hvala vam =)

Prijazen oskrbnik v Koči pod Peco nas je pričakal s čajem in nam kuril celo noč, da je bil spanec bolj sladek.

Lepo uhojena pot, ki jo je naših 40 parov nog še dodatno utrdilo. Pogled na vse okoliške vrhove, Uršljo goro, Raduho, Ojstrico, Rinke, Triglav, Grintavec.... Kuhanje v snežnih bivakih in martinčkanje na sončku.

Spust po sipajočem snegu, mal na nogah, mal na riti. =)

Več kot čudovito. =)

V dolini pa že pripravljajo vse za gradnjo snežnih gradov, ki bo to soboto, 30.1.2010.

Vredno vseh korakov in kapljic znoja
:wink:


Komentar (andreja štefe, 10. 9. 2008)

V soboto sva bila z možem na Peci, dan prej pa sem se od srca nasmejala komentarju, ki ga je posredoval Matic. Prav simpatično, še med potjo sem se smejala, ker je občutiti, da je bil zares zelo jezen. Matic, upam, da si se pomiril. Štartala sva iz Tople po strmi poti, ki vodi direktno na vrh. Do koče pa sva se spustila po poti, ki je označena, kot zelo zahtevna. To pot je bila pot dobro urejena. Vsekakor moraš biti zelo previden, predvsem pri srečevanju. No, zajle so popravljene, borovci pa obsekani. Kljub temu že tretji dan preganjam "muskl fiber".


Komentar (Matic Molan, 3. 7. 2008)

Pozdravljeni

Tudi midva z bratom sva bila danes na Peci po zelo zahtevni poti. Prvih nekaj metrov so še jeklenice potem pa izginejo. Ker sva mislila, da morava naravnost gor po žlebu sva se pošteno zajebala. Pot je zelo nevarna, krušljiva.... Ko sva srečno prišla na vrh žleba, sva se pa jebala z nizkimi borovci, da sva jih prehodla. Zanima me ali je bil kakšen podor oziroma plaz na tem mestu, da vsaka sled o jeklenica in klinih izgine??? Ker sem bil že lani na tej plezalni in sem jo zlahka prehodil in NAŠEL, mi ni jasno kaj se je danes zgodilo..... Jezen sem za znoret :evil:

Vsi komentarji 


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.