Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Nanos iz Razdrtega

Vzpon po strmi poti

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti

Stezica, ki nas bo pripeljala naravnost pod skalnate stene Pleše, v začetku še vedno vodi proti Vipavski dolini in se zložno dviguje po položnih pobočjih na robu Postojnske kotline, dokler se končno ne dotakne pobočij Nanosa, kjer se naenkrat spremeni v pravo planinsko pot, postane precej bolj strma in kamnita (tu in tam moramo že pošteno stopiti čez posamezne skale) ter se začne hitro vzpenjati. Gozd postaja z vzponom vedno redkejši in tako tudi bolj zračen; med drevesi se odpirajo tudi prvi pogledi na Vipavska Brda. Tu lahko že ocenimo, kakšno vreme nas čaka na vrhu; računajte le, da bo burja na grebenu še nekajkrat hujša.


Pod pečinami Pleše

Po približno dvajsetih minutah vzpona se izvijemo iz gozda in pridemo tik pod skalnata pobočja Pleše. Pogled navzgor nam bo hitro povedal, da smo premagali približno polovico višinske razlike in da nas v nadaljevanju čaka bolj razgibana pot ... a ne še takoj, najprej nas bo položna stezica pod pečinami popeljala nazaj proti vzhodu, do sten južno od Pleše. Med sicer položno hojo moramo tu in tam premagati kakšno večjo skalo, a temu še skoraj ne moremo reči plezanje – prava zabava se začne, ko nas steza pripelje do zelo odprtega, a dobro varovanega mesta (ki je tudi edina res nadležna točka na vsej poti). Po nekaj metrih hoje nad prepadnimi stenami se steza nadaljuje in nas končno pripelje do skal, ki smo jih že nestrpno čakali.

Naslednjih petnajst minut vzpona je prava poezija – pot je ravno prav strma, da ne postane utrujajoča, skale so zaradi južne lege tudi spomladi in jeseni prijetno tople, plezanje je pravi užitek, bolj zahtevna mesta pa so opremljena s klini in jeklenicami. Žalostno je le to, da je (tako kot vedno) uživanja prehitro konec, saj se vse prekmalu znajdemo na strmih kraških travnikih pod Plešo.

Komentarji

Komentar (Vladimir Ferfila, 2. 11. 2013)

Po tej poti sem šel, ko je bila to še ozka stezica, ko še ni bilo anten na vrhu in ko je Vojkova koča še dišala po svežem lesu. Potem sem šel še neštetokrat in pot se počasi spreminja v razorano strmino - steza pri stezi, pa ne steza, pač pa kanal. Škoda.


Komentar (Gregor Pečan, 23. 1. 2012)

Na Nanos sem se povzpel po plezalni poti iz Razdrtega 22.1.2012. Pot je zelo primerna za tiste, ki si želijo malce prečistiti dihala, saj izjemno hitro pridobiva višino. Res je tudi, da je že malce vlažna precej spolzka, ni pa kritično.
Na žalost je bilo na vrhu megleno, tako da je bil razgled bolj domišljijski, vseeno pa se je splačalo.
Tudi tu pa se z živahnejšo hojo čas vzpona (in spusta) lahko močno skrajša.
Priporočam za prijetno dopoldansko uverturo pred nedeljskim kosilom. :)
Gregor


Komentar (darjo gruntar, 25. 4. 2007)

V nedeljo smo bili na Nanosu in smo se imeli krasno. Vse je bilo super vreme, vzpon, še burja ni bila prehuda. Sam vrag :evil: pa nam je pokvaril konec izleta,ko smo ugotovili, da smo ostali brez fotoaparata. Če ga je kdo našel naj se oglasi in nam polepša dan! :wink:

Vsi komentarji 


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.