Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Nanos iz Stran

Vzpon iz Stran

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti

Izlet na Plešo bomo začeli v Stranah, vasici na robu Postojnskega polja. V Strane lahko pridemo skozi Veliko Ubeljsko po asfaltni cesti iz Razdrtega, dosti preprostejši pa je dostop z magistralne ceste Razdrto–Postojna naravnost skozi Malo Ubeljsko:

  • Avtocesto Ljubljana–Koper zapustimo na izvozu Razdrto (seveda le, če imamo ABC-kartico in če so čitalci na izhodu dobre volje).
  • Na križišču s staro magistralno cesto zavijemo proti Postojni.
  • Po slabem kilometru zavijemo levo na ozko asfaltno cesto proti zaselku Malo Ubeljsko (kažipoti so dobro vidni).
  • Skozi Malo Ubeljsko vozimo ves čas naravnost, na edinem križišču pa nas čaka kažipot v Strane, do koder je še dober kilometer in pol.

Tako kot v marsikateri kraški vasici boste tudi v Stranah verjetno imeli težave s parkiranjem. Edino kolikor toliko ustrezno mesto, ki sem ga našel, je bila okolica košarkarskega igrišča, približno 150 metrov oddaljenega od cerkve, kjer nas čakajo prve markacije. Preden se odpravite po ozki cesti levo med hišami, si oglejte zaščiteni tisi ob cerkvi – tisovec je najdebelejša znana tisa v Sloveniji in sodi med najstarejša slovenska drevesa (Vir: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave).


Pogled na Plešo iz Stran

Asfaltna cesta, po kateri hodimo, se kmalu spremeni v makadam, ki nas popelje do konca vasi, kjer se razcepi. Sledimo desnemu kolovozu navzgor po pobočju med travniki, onkraj katerih se odpre prvi pogled na Plešo, ki se zdi prav nemarno daleč. Oko nas tokrat ne vara – zračna razdalja je skoraj tri kilometre in pol, po poti pa bomo v eno smer naredili več kot pet kilometrov.


Sveti Bric

Pot se v začetku zložno vzpenja po sončnem kolovozu. Kmalu pridemo v pretežno iglast gozd, sestavljen v glavnem iz borovcev in posameznih smrek. Med potjo naletimo na več razcepov; vedno sledimo širši, bolj uhojeni poti, ki jo pokažejo tudi dobro vidne markacije. Po dvajsetih minutah vzpona je udobne hoje konec; po ostrem desnem ovinku nas čaka bolj strm vzpon skozi bukov gozd, ki nas bo spremljal skoraj do Pleše. Še petnajst minut naprezanja nas pripelje mimo cerkvice sv. Brica, ki stoji kakšnih 120 metrov od poti na naši desni (cerkvica je na večini zemljevidov vrisana popolnoma napačno, glej tudi Kje je že sv. Bric).

Komentarji

Komentar (Vladimir Ferfila, 2. 11. 2013)

Po tej poti sem šel, ko je bila to še ozka stezica, ko še ni bilo anten na vrhu in ko je Vojkova koča še dišala po svežem lesu. Potem sem šel še neštetokrat in pot se počasi spreminja v razorano strmino - steza pri stezi, pa ne steza, pač pa kanal. Škoda.


Komentar (Gregor Pečan, 23. 1. 2012)

Na Nanos sem se povzpel po plezalni poti iz Razdrtega 22.1.2012. Pot je zelo primerna za tiste, ki si želijo malce prečistiti dihala, saj izjemno hitro pridobiva višino. Res je tudi, da je že malce vlažna precej spolzka, ni pa kritično.
Na žalost je bilo na vrhu megleno, tako da je bil razgled bolj domišljijski, vseeno pa se je splačalo.
Tudi tu pa se z živahnejšo hojo čas vzpona (in spusta) lahko močno skrajša.
Priporočam za prijetno dopoldansko uverturo pred nedeljskim kosilom. :)
Gregor


Komentar (darjo gruntar, 25. 4. 2007)

V nedeljo smo bili na Nanosu in smo se imeli krasno. Vse je bilo super vreme, vzpon, še burja ni bila prehuda. Sam vrag :evil: pa nam je pokvaril konec izleta,ko smo ugotovili, da smo ostali brez fotoaparata. Če ga je kdo našel naj se oglasi in nam polepša dan! :wink:

Vsi komentarji 


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.