Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Kucelj iz Vrtovina

Spust v Vrtovin

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti


Spust po starih
kolovozih

S Kuclja se po markirani poti spustite do kolovoza (lahko pa se do kolovoza odpravite tudi po travnikih nad robom Čavna), kjer jo zapustite in se začnete spuščati po dobro utrjenem starem kolovozu. Ta se v dolgih okljukih zlagoma spušča proti dolini, med spustom pa lahko občasno občudujete strme skalnate stene pod vrhom Čavna. Tudi sicer je pot precej bolj razgledna kot vzpon na Kucelj, saj boste med borovci marsikdaj uzrli Vipavsko dolino pod seboj.

Med spustom postaja gozd vse gostejši, čedalje več je tudi razcepov, na katerih se vedno držite levega širokega kolovoza, ki vas končno pripelje do makadamske ceste. Po njej lahko nadaljujete pot v Vrtovin (tako se izognete neprijetni blatni grapi, po kateri ste se vzpenjali), tisti z nekoliko več orientacijskega čuta pa zavijte desno na kolovoz, ki se hitro spušča po pobočju. Ta kmalu zavije v levo in vas hitro pripelje na razgledne travnike in razcepa pred prvim ostrim desnim ovinkom. Na tem razcepu vas čakajo dve popolnoma obledeli leseni puščici in puščica k sv. Pavlu, ki kaže naravnost v nebo. Čeprav (po Bibliji sodeč) ta puščica kaže v pravo smer, vam pri izbiri poti verjetno ne bo prav nič koristila, saj se tja bržkone še ne nameravati hitro podati, zato nadaljujte hojo levo po ozki stezici, ki precej naravnost teče po pobočju.


Sveti Pavel

V začetku dokaj lepa uhojena stezica postane kmalu precej blatna (poleti na teh pobočjih pasejo krave) in vas v nekaj minutah pripelje do neoznačenega razcepa. Ker je skalni rob Školja sv. Pavla dobro viden levo nad vami, odločitev ne bo težka – prava je širša pot, ki vodi levo navzgor. Na njej boste tu in tam opazili tudi planinske oznake (večinoma le rdeče črte), ki vas pripeljejo do napajalnika in naravnost mimo njega do manjšega travnika tik pod školjem. Tam zavijete desno skozi leso, nato pa po desni stezici čez skale na razgledne travnike Školja sv. Pavla.

Po travnikih se sprehodite do cerkve na školju, nato pa sledite ozki stezici (ne kolovozom, ki se spuščajo čez skale), ki levo mimo cerkve zavije do roba školja. Po krajšem sprehodu čez travnike se stezica razcepi; levi krak vas popelje zlagoma navzdol do skalnega roba, kjer nekoliko v desno poiščete prehod med skalami (lahko pa seveda poplezate čez krajši skalni skok). Pod skalami se stezica, po kateri ste se spustili, združi s širšo stezo, speljano pod skalnim robom. Zavijete levo in po nekaj metrih pridete do ostankov rimskega vodnega stolpa.


Pogled na Vrtovin

Med spustom od vodnega stolpa se na vseh razcepih držite leve. Stezica vas bo najprej popeljala na travnik, kraj njega pa se spremeni v kolovoz, ki vas čez potok pripelje do asfalta v Lozarjih. Takoj za prvimi hišami zavijete ostro desno na kolovoz, ki se spusti čez travnik in zavije desno v gozd. Kolovoz vas kmalu pripelje do naslednjega zaselka (Kocjanov), kjer po nekaj metrih asfalta med hišami pri kapelici spet zavijete desno na kolovoz. Ta v začetku zavije precej desno, prečka potok, nato pa se razcepi. Sledite levemu kraku navzdol ob potoku do kmetije, kjer se spremeni v makadamsko cesto, ki se asfaltu skozi Vrtovin priključi nekaj metrov pred šolo.

Komentarji

Komentar (irena breščak, 3. 8. 2009)

Pod školjem sv. Pavla nad Vrtovinom domačini gojijo marone (pravi kostanj). Nikar v jesenskem času kot popotniki pod njimi ne nabirajmo kostanja, saj so to njihova sadna drevesa, katerih plodove prodajajo. Toliko v vednost popotnikom iz notranjosti Slovenije, ki ste navajeni, da je nabiranje kostanja prosto, kot recimo, nabiranje borovnic. Podobno obnašanje naj velja tudi za Goriška Brda, kjer je pravi kostanj na travnikih gojeno sadno drevo.


Komentar (suzana gregorc, 25. 8. 2008)

Lep pozdrav vsem. Čeravno živim le nekaj metrov proč od Čavna, sem šele letos uspela prilesti tudi na Kucelj. Navdušena nad razgledom, še bolj pa nad tem da po tem strmem pobočju rastejo tudi planike. Zmeraj sem bila prepričana, da te krasotice rasejo le na višjih planinah. Nastalo je nekaj krasnih slik, ki jih na žalost ne znam prilepiti. Zagotovo pa bom tja še šla. in seveda dobri planinski čevlji niso odveč! :D


Komentar (polona Besednjak, 17. 2. 2008)

Gospod Slavko Štefančič...pod vrhom Kuclja je na obrobju velika gmota kamenja..približno v sredini je na špici naravni portret Prešerna le dobro morate opazovati ;) Imam tudi sliko a je žal ne morem prilepit sem :)..mogoče boste prihodnjič bolj pozorni pa ga boste opazili..pa srečno

Vsi komentarji 


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.