Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Krim

Osnovni podatki

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti

Krim, južni čuvaj Ljubljanskega barja, se vidi skoraj od vsepovsod iz Ljubljane in bližnje okolice. Pravijo mu tudi ljubljanski vremenski prerok (njega dni so se ravnali po njegovi oblačni kapi), Rudolf Badjura pa mu je rekel kar ljubljanski Olimp. Šele po odhodu JLA leta 1991 ga spet lahko obiskujemo; prej je bil dostop nanj kar 20 let prepovedan. Na vrh se lahko pripeljemo po cesti (iz Ljubljane skozi Ig in Iško vas 25 km, skozi Notranje Gorice in Podpeč po boljši cesti 31 km), a se ji lahko peš izognemo. Ves je pokrit z gozdom in tako so poti nanj prijetno senčnate.

Krim je ena najpomembnejših geodetskih točk v Sloveniji (trigonometrična točka 1. razreda št. 172). Na spominski plošči slovenskih geodetov piše, da so avstrijski zemljemerci že v letih 18171828 postavili koordinacijsko izhodišče prve katastrske izmere dežel Kranjske, Koroške, Primorske, vzhodne Furlanije z Gorico in Trstom ter Istre s kvarnerskimi otoki.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Večina poti na Krim je dobro markiranih.

Dostop

Na Krim vodijo poti od Podpeškega jezera, iz Preserja pri Borovnici, iz Tomišlja in Strahomerja pri Iški vasi ter iz Iškega Vintgarja.

Dolžina

Podpeško jezero–Krim: 2 uri 30 minut
Vrnitev mimo svete Ane: 2 uri 30 minut
Skupaj: 5 do 6 ur

Višina

1107 m

Višinska razlika

820 m

Čas obiska

Na Krim se lahko odpravite v vseh letnih časih.

Priporočam

Pot je občasno strma – dobra obutev in planinske palice zato ne bodo odveč.

Zemljevida

Ljubljana in okolica, planinska karta 1 : 50.000, PZS
Sprehodi po Krimu, 1 : 30.000, GZS

Knjige in vodniki

Andrej Stritar, Izleti po ljubljanski okolici
Željko Kozinc, Lep dan kliče 1 (Krim)
Željko Kozinc, Lep dan kliče 2 (Jezero pri Podpeči)

Članek

Željko Kozinc, Pod goro vre voda, Polet 20. 1. 2005

Avtor Opis izleta in fotografije je prispevala Mojca Luštrek.

Še en nasvet: če boste kliknili na katerokoli sliko, boste dobili večjo sliko v ločenem oknu.

Komentarji

Komentar (Gregor Pečan, 22. 1. 2012)

Na Krim sem se povzpel 8.1.2012 iz smeri Preserja.
Od parkirišča pod Sv. Ano je sedaj zelo široka pot, ki jo ravno širijo najbrž za potrebe spravljanja lesa, tako da je res grda: razrita, skalnata in bo v pomladnem času zelo blatna in spolzka. Sicer pa je opis zelo dober, označena pa je tudi tako, da se boste lahko izgubili samo z res veliko prizadevanja :wink: .
Z malce živahnejšo hojo pa se da čas vzpona in spusta kar precej skrajšati.
Žal pa je ob lepem vremenu Krim postal (tako kot še mnoge točke) romarska pot.
Gregor


Komentar (ranc lubej, 24. 4. 2010)

izberite drugo lokacijo namesto krima :?:


Komentar (Obiskovalec/visitor, 17. 8. 2007)

Včeraj, 16. 8. 2007 smo se z družino povzpelli na Krim. Izhodišče smo imeli v Iškem Vintgarju, od koder smo se po dobro označeni gozdni poti strmo dvignili, najprej do travnikov na dobri polovici hriba in potem po kamniti poti do vrha. Razgled sicer ni bil tako veličasten, kot bi bil, če bi bilo nebo oprano, vsekakor pa je navdušil. Enako je bilo s potjo, kjer smo se odpočli v hladu gozda in ob, presenetljivo, izjemnem miru, saj na celi poti nismo srečali nobenega pohodnika. Koča na vrhu je odprta le ob vikendih in praznikih, ob poti pa tudi ni nobenega izvira. Spust je bil hiter, zato smo se odločili obiskati tudi partizansko bolnišnico Krvavice (15 minut po na trenutke zelo ozki in strmi stezi), kjer pa nismo imeli dobro kaj videti. Stojijo le še trije bivaki, popisani z neokusnimi grafiti, po odloženih delih lesenih konstrukcij pa bi sklepal, da jih je bilo nekoč več. Naj vas ne premami spust do Vintgarja po strugi potoka, ki teče skozi Krvavice, saj se boste morali vračati po isti poti nazaj. Razgretim nogam se je kopel v Iški več kot prilegla. Priporočam!

Vsi komentarji 


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.