Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Klek in Golica

Planina pod Golico

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti

Po asfaltni lokalni cesti z Jesenic je do Planine pod Golico (954 m) 4 km. Vasico so zgradili v časih fužinarstva. Ostanki rudarskih rovov so vidni blizu Savskih jam. Zgodnjebaročna rudarska cerkev sv. Križa je bila zgrajena leta 1683 v spomin na zmago nad Turki pred Dunajem. Zvonik z zanimivo »kapo« je bil prizidan pozneje. Okrog razpela na glavnem oltarju je 15 medaljonov, delo slikarske delavnice Layer. Na pokopališču ob cerkvi je pokopan starosta slovenskih gornikov Joža Čop (1893–1975). Vasica je znana tudi po lepih znamenjih in kapelah, še bolj pa po obilici gorskih narcis ali ključavnic, kot jim pravijo domačini. Proti vzhodu je speljana sedežnica na Španov vrh, kjer je nekaj smučarskih prog.

Parkiramo lahko pred gostilno Pr' Čop, pod katero stoji turistični zemljevid, lahko pa malo naprej pri gostišču Dom pod Golico (933 m; Planina pod Golico 32; Klinar dodaja »po domače Belcijan«, na fasadi pa se še vidi napis Boštjanov).

Zidarski mojster Boštjan Belcijan se je 6. januarja 1898 rodil v Suhadolah, živel in umrl pa je na Gori pri (»moji«) Komendi. Največ je delal po Gorenjski, seveda tudi v Komendi in okolici (med drugim po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika uredil dovozno pot na cerkveni trg v Komendi in vodil obnovitvena dela v cerkvi; gradil je tudi ceste in mostove; med njegovimi številnimi velikopoteznimi načrti je bilo kopališče na Tunjščici) in – to sem odkrila tu – sezidal je hotel na Planini pod Golico.

Po cesti naprej kažipoti napovedujejo kmečki turizem (Betel), planinsko postojanko pri Fencu in Savske jame. Nasproti doma sta spomenik 16 žrtvam druge svetovne vojne in spominska plošča ob 40. obletnici osvoboditve, posvečena organom KP in OF ter drugim naprednem organizacijam, zaslužnim zanjo.

Komentarji

Komentar (Obiskovalec/visitor, 3. 6. 2008)

V nedeljo sem prehodila to pot, ki jo je opisala ga. Mojca. Hvala ji za tako dobro opisano pot. In doživela sem svet okrog Golice v miru in cvetočih tratah. Ko sem prišla s Kleka na sedlo in potem proti koči, je svet čisto drugačen: množice ljudi in veliko, veliko manj cvetja. S Planinie pod Golice na Rožco bom vsekakor še šla in potem proti Dovški Rožci. To so poti za "sladokusce", ki iščejo v gorah tudi mir in samoto. Ljudi pa tod hodi "glih prav", da veš da nisi čisto sam. Pa še to: ko sem sestopala po "klasični" poti v dolino, sem zgrožena ugotovila, kako neprimerno oblečeni in obuti se podajajo ljudje na Golico. Samo še dama v visokih petah je manjkala in spekter vseh mogočih obuval, ki niso primerna za v hribe, bi tisti dan videla.
Pa srečno vsem!


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.