Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Kamnik in Hom

Po znanem začetku nekaj orientacijskih zadreg

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti

Za izhodišče nam bo spet parkirišče pri Minervi v Zabukovici, tako kot pri pohodu na Gozdnik in Kotečnik. Od tam se napotimo čez potoček Artišnico in takoj za mostom desno po cesti proti Pongracu (podrobnosti glejte pri Gozdniku in Kotečniku). Pred tablo za konec Zabukovice še enkrat prečkamo Artišnico in gremo mimo pekarne Uduč. Nad cesto je lep brezov gozd. Čez četrt ure pridemo do mostička levo čez Artišnico (kažipoti Grobišče talcev ter LD Gozdnik 1 h in Gozdnik). Tja smo zavili, ko smo šli na Gozdnik in Kotečnik. Onkraj mostu pri grobišču bi tudi lahko parkirali.

Pot nadaljujemo po cesti mimo ostankov Klemenovega mlina, kjer je ribnik s postrvmi, in Pongraca 116a, kjer ob ostanku stare peči stoji velika preša. Po 10 minutah zagledamo na električnem drogu markaciji na mestu, kjer bi po zemljevidu in vodniku morali zapustiti asfaltno cesto po poti v desno. Lesena tablica brez napisa na drevesu ob tej poti je bila morebiti nekoč res planinski kažipot. Naloga markacij je najverjetneje prepričati pohodnika, naj se vzpenja dalje po cesti, in ko se klanec malce položi, je nasproti Pongraca 139 v desno neoznačen makadamski odcep mimo Pongraca 117a. S te gozdne ceste zavijemo levo k hiši, ki jo še gradijo (marca 2007) in za katero stoji podirajoča se lesenjača. Če od tu po naključju pogledamo navzgor v gozd ravno v pravo smer, zagledamo naslednjo markacijo. Po gozdu ležijo velike skale. Čez dolino vidimo nazaj k Šteflaku in k hiši, za katero smo na poti na Gozdnik videli celo polje teloha. Po kakih 20 minutah se vrnemo na gozdno cesto in takoj se z nje odcepi v levo gozdna steza, na drugem večjem drevesu pa nas pričaka stara markacija. Iz gozda stopimo pri hiši, pri kateri se cesta konča, naša pot pa pelje levo v breg mimo slabe preže. Nekoliko v desno s poti stoji stara hiša, kakršne naj bi bile značilne za te kraje (spodaj zidana, zgoraj lesena), zraven pa je šupa ali garaža. Za njima so skale, iz pipice pa lahko pijemo kar tako ali iz »priloženega« kozarčka.

Vrnemo se na pot. Po kakih 5 minutah markacija in puščica kažeta v ne prav jasno smer – naprej po kolovozu ali desno v hosto. Odločimo se za slednje. Po jarku, nastlanem z listjem, hodimo po levem robu gozda. Levo pod nami se nadaljuje kolovoz, mi pa gremo po stezici, ki se ji z desne priključi drug kolovoz. Z njega vidimo v sosednjem bregu na levi kmetijo. Takoj nato z desne priteče še en kolovoz in nadaljujemo po njem. Za nazaj ni oznak; kdor bi se želel vračati po isti poti, bi si moral vse zapomniti ali pa obnoviti spomin na pravljico o Janku in Metki in si pot označevati s kamenčki. Načeloma je nazaj grede vedno prava desna pot. Po četrt ure gremo desno nad Jagrom (kmetijo, ki smo je prej gledali s sosednjega brega) po širokem kolovozu. Tu je nazaj grede prava pot izjemoma leva, ne desna: ne mimo Jagra, ampak v gozd (seveda pot spet ni označena). Nekaj deset metrov nad mestom, kjer pridemo iz gozda, je desno na drevesu ostanek napisa Zabukovica (nazaj) z markacijo (drevo se je že razraslo). Zdaj smo na sedlu s kažipoti: v levo je 2 h do Gozdnika po cesti, po kateri se pride nazaj v Zabukovico, od koder se sem marsikdo pripelje z avtom, naprej 2 h do Mrzlice (mimo Počivalnika), desno pa pol ure do Kamnika (po vodniku 1 h), 2 h do Goljave (vodnik in nekateri napisi jo imenujejo Golava) in 2 h do Homa. Na tem križišču je šest cest in poti. Naša je prva desno. Po vodniku je to dobro markiran del Savinjske poti (res ima oznako S).


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.