Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Hleviške planine

Skozi Strug

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti


Pogled na Idrijo

Sprehod ob Rakah

Kobile

Modrasovše

Prižnica

Večerno Idrijsko
hribovje

Izlet začnete sredi Idrije, kjer vas tik ob avtobusni postaji čaka manjše parkirišče. Če bo to polno, je precej prostora tudi eno nadstropje više, le dostop do tistega parkirišča je malce bolj zapleten (a lepo označen).

S parkirišča se odpravite po ozki asfaltirani cesti nad avtobusno postajo (opazili boste že prve markacije), na prvem razcepu izberite spodnji krak in v nekaj minutah boste prišli do Scopolijevega botaničnega vrta, ki je stisnjen v kot pod podporne zidove stare rudniške zgradbe (prej je bil to Kaizerjev jašek); tam si lahko ogledate tudi restavrirane rudniške lokomotive. Pretaknite se med njimi (prehod ni čisto očiten) do široke lepo urejene poti ob idrijskih Rakah, ki vas zlagoma popelje ob kanalu, po katerem je že od konca 16. stoletja tekla voda v Kamšt (rudniško črpalko), danes pa v elektrarno. Po precej dolgem prijetnem sprehodu vas pot pripelje do Kobile – jezu na Idrijci (malo naprej približno nasproti Divjega jezera), kjer se makadamska pot spremeni v ozko stezo, ki se začne skozi Strug zlagoma vzpenjati nad Idrijco proti Beli.

Po približno pol ure se v desno odcepi pot na vrh Struga, še nekaj minut kasneje pa vas planinski kažipot obnovljene idrijsko-cerkljanske poti usmeri desno proti Hleviškim planinam. Zdaj se pot »postavi pokonci«; sledi krajše sopihanje skozi bukov gozd po strmih pobočjih nad Idrijco. Ko se pot spet položi, se znajdete na zanimivem kamnitem izrazito škrapljastem pobočju, poraslem z redkim drevjem (desno nad seboj pa boste takrat opazili Prižnico). Domače ime Modrasovše vam verjetno takoj pove, kaj lahko tam pričakujete sredi poletja (čeprav so se kače menda večinoma že umaknile).

Krajši sprehod skozi kamnito pokrajino, ki bi bolj sodila na Kras kot v predalpsko hribovje, vas pripelje do klopce, pod katero je na razgledni skali oznaka Prižnica. Nekateri domačini trdijo, da je ta oznaka bolj turistične narave (in zemljevidi Geodetske uprave se z njimi strinjajo) in da je prava Prižnica dobrih 100 metrov više. Kakorkoli že, razgled na okoliške hribe je lep, lega zavetrna, klopca prijetno sončna in čas ravno pravi za malico.


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.