Grintovec

Spust lahko začnemo po poti precej desno od tiste, po kateri smo prišli na vrh, ker je razločnejša (čeprav ne označena), saj ne teče samo po skalah, ampak je peščena (zato pa tudi nekoliko drsi). Po četrt ure se priključi markirani (kakih 5 minut nad škrbino med Grintovcema). Na vrhu Malega Kokrskega Grintovca šele zdaj, od zgoraj, opazimo možica. Po 25 minutah pridemo na uravnavo, primerno za gasilsko fotografiranje: usedemo se med simetrična možica in za našim hrbtom se dviga slikovita stena Malega Kokrskega Grintovca.

V Cojzovi koči lahko kosimo, potem pa se zaradi polnega želodca ali imenitnega izgovora, da smo tam že bili, namesto čez Taško spustimo po stari (lahki) poti. Prečimo nad skoki. Tudi ta pot je strma, ozka, vijugava in ponekod opremljena s stopnicami. Po dobre četrt ure nas pripelje do grape, po kateri se spustimo v ključih. Vrnemo se v listnati gozd. V 15 minutah smo na širokem prodišču in spet se nam pridruži pot čez Taško. Po že znani poti se vrnemo k avtu.