Domača stran

Izleti

Galerija rož

Mizarstvo

Zaplana

Novosti

 Pošlji povezavo

 Tiskalniku prijazen

Goli vrh na Šavnicah

Do izvira Bočnice

Vsebina

Bližnji izleti

Najnovejši opisi

Ostali izleti

Odtlej je pot markirana, torej naj bi vendarle prišli na kolovoz prav po (vsaj spodaj in zgoraj) označeni neprehodni gošči. Po nekaj korakih nas bela puščica napoti desno v breg na stezo, popolnoma zaraščeno s travo; tudi koprive niso posebna redkost. Markacije so nove, a je treba paziti nanje, kajti slabo prehodna pot včasih zavije tudi v nepričakovano smer. Vztrajno se vzpenja, čeprav ne prehudo. Približno v pol ure, ko steza skoraj ni več vidna (k sreči pa so markacije številne in razločne), zavijemo levo. Vzpnemo se na slabo gozdno cesto ali dober kolovoz in nadaljujemo v desno. Čez minutko se znajdemo na velikem križišču. Drugič prečkamo gozdno cesto, ki teče desno navzdol in levo navzgor (ta je vozna), onkraj nje pa se vzpne naša markirana (ta ni ravno vozna; na zemljevidu je še ni, vrisana pa je markirana pot). Od tu se strmina poveča.

Odcepov je veliko, a držimo se glavne (markirane) poti. Ta že kmalu zavije desno, mi pa se povzpnemo levo po visoki podrasti. Diši po čemažu (v dolini bi rekli, da smrdi po česnu). Po 10 minutah nas nekaj stopničk tretjič pripelje na gozdno cesto tik pred razcepom. Krak, na katerega smo prišli iz gozda, se v desno slepo konča, na levi pa se ravno na ovinku priključi cesti, ki vodi iz doline na Korte. Na tem ovinku se odcepi v gozd naša potka (nekoliko više je na drevesu markacija). Tu se šele razbohoti čemaž! Po širokem kolovozu se nam prvič ni treba prebijati skozi visoko in bujno podrast. Strmina nekoliko popusti.


Izvir Bočnice

Čez četrt ure četrtič prečkamo gozdno cesto. Levo navzdol vodi v Korte, desno pa se slepo konča. Po kakih 50 m zavijemo desno in pridemo na manjšo jaso, na kateri so s koprivami zaraščeni ostanki nekakšnega objekta. Prečkamo travnat kolovoz. Pot postane tu in tam skalnata in spet nekoliko bolj strma. Kakih 5 minut nad travnatim kolovozom je ob poti zelo skromen partizanski grob. Po 5 minutah prečkamo še en opuščen kolovoz in zaslišimo šum vode. Če stopimo nekoliko desno s poti, vidimo ozke pramene Bočnice, ki se zlivajo v širše in se stekajo v grapo (na zemljevidu je narisana levo od poti). Ko prečkamo še en travnat kolovoz, se steza, mehka od iglic, zoži in kmalu zagledamo tablo Izvir Bočnice (1208 m). Spustimo se desno na razmočeni breg, iz katerega teče več izvirov dobre vode. Brez skrbi se odžejamo.


©Ivan Pepelnjak, 2002-2007

Bi radi, da vas obveščamo o novostih na naših straneh? Vpišite se v knjigo gostov.

Če želite, nam lahko pošljete sporočilo.