Blegoš iz Hotavelj

Kmetija Likar, za njo
strma travnata pobočja

Razgled pri Likarju

Pot proti Blegošu nadaljujemo po asfaltni cesti, ki se mimo cerkvice sv. Jedrti zlagoma vzpenja skozi gozd nad Čabračami. Po približno petnajstih minutah nas pripelje do kmetije Likar, od koder se spet odpre razgled na okoliške hribe. Ker smo do tod nabrali že kar precej višinskih metrov (smo že skoraj 400 metrov nad Hotavljami), je tudi razgled lepši; za Slajko se že vidi Ermanovec, pogled proti jugu pa še zakriva vrh južno od Likarja.

Za kmetijo pridemo do razcepa kolovozov. Oznak ali markacij ne boste opazili, morda pa vam bodo pomagale stopinje, ki vodijo naravnost po stezici, ki se ob levem kolovozu vzpenja strmo navzgor čez travnik. Seveda se lahko povzpnete tudi po levem kolovozu; na vrhu travnika se tako ali tako spet znajdemo na njem, na robu travnika nad njim pa že opazimo markacijo, ki nas usmerja rahlo levo na stezo, ki se vzpenja skozi gozd.

Razgledi s travnikov

Vzpon po pobočjih nad Likarjem je v nasprotju z večino predalpskih vzponov precej zanimiv, saj pot večinoma vodi po razglednih travnikih, ki jih le tu in tam prekinja bukov gozd. Tako že takoj po prvem krajšem vzponu pridemo na travnik, po katerem nas pot popelje naravnost navzgor čez strmo pobočje do bunkerja, na katerem je tako velika markacija, da bi jo lahko videli skorajda že iz Hotavelj. Pred bunkerjem nas čaka razgled na Polhograjsko hribovje in Žirovski vrh, z dvigovanjem pa se razgled seveda samo še lepša – ker smo prišli do približno 100 metrov nadmorske višine, sta Slajka in Ermanovec že precej pod nami, proti jugu se vidi Pasja ravan, za njo Tošč in Grmada, proti zahodu se že opazita Kojca in Porezen, za njima pa Šebreljska planota.

Za bunkerjem zavije pot spet v gozd; sledi krajši odsek po grebenu, ki je precej bolj položen in nam omogoča počitek. Steza nas vodi ob bunkerjih Rupnikove linije, ko pa nas pripelje nazaj na travnik, se zaletimo ob naslednjo vzpetino. Tako kot na prejšnjem travniku gremo tudi tukaj naravnost navzgor; prvi vzpon nas pripelje na 1100 metrov, po krajšem položnem delu nas čaka še 150 višinskih metrov strmih pobočij, nato pa je najhujše delo za nami – prišlo smo na Prvo ravan (1289 m) in od vrha Blegoša nas loči še manj kot 300 metrov višinske razlike.

Pogled proti Koprivniku
in Lubniku

Na Prvi ravni boste tik ob poti opazili enega največjih bunkerjev v teh hribih, za njim pa se začne steza zlagoma spuščati in nas pripelje do spomenika ob gozdni cesti, ki pelje s Črnega Kala (na naši desni) mimo gozdarske koče, skrite med drevesi le kakšnih sto metrov levo od nas. Z gozdne ceste se nad drevesnimi vrhovi odpre krasen razgled na vrhove do Lubnika – idealno mesto za krajši počitek pred zadnjim delom vzpona.